Če ste se odločili preživeti 7 dni na jadrnici in ste za svoje pristanišče odhoda izbrali Pag, ACI marino Šimuni, vam bomo v tem besedilu predstavili zanimiva pristanišča in zalive. Glede na to, da se ACI marina Šimuni nahaja med »severnim« in »južnim« delom naše obale, smo to predstavitev razdelili na dva dela in ju poimenovali SEVERNA in JUŽNA pot.
Južna pot vključuje en narodni park (Kornati) in en naravni park (Telašćica – Dugi Otok). Poleg teh dveh biserov narave je območje polno otočkov, številnih zalivov in vasic, pa tudi večjih mest, kot sta Zadar in Šibenik.
1. dan (sobota) ACI marina Šimuni–otok Maun ali Olib, 3–9 NM
Glede na uro vašega sobotnega prihoda v bazo lahko po opravljenem nakupovanju in formalnem delu prevzema plovila ob ugodnih vremenskih razmerah odplujete do zaliva Šip na otoku Maun, ki je od ACI Marine Šimuni oddaljen 3 NM. V tem kratkem času lahko plovilo malo bolje spoznate in preverite, ali vsa oprema deluje pravilno. Če se vam bo pot zdela prekratka, lahko na Olib priplujete v eni uri. Slatinica, Draga ali pristanišče Olib – vse to so zalivi, v katerih lahko glede na vremensko napoved najdete privez.
PRIVEZ:
Na otoku Maun lahko sidrate. Dno je muljasto in sidro dobro drži. Omogoča dobro zavetje pred vetrovi iz SZ in SV smeri, če pa veter piha iz J smeri, je privez bolje poiskati na bližnjem Olibu.
Na otoku Olib priporočamo zaliv Slatinica na V strani otoka, kjer je postavljenih 15 boj. Zaliv s turkiznim morjem in peščeno plažo je po mnenju mnogih eden izmed najlepših v tem delu Jadranskega morja. A pozor: zaliv Slatinica je popolnoma odprt za vetrove iz S smeri, tako da je bolje odpluti kam drugam, če je napovedana burja ali tramontana.
Dobro zavetje pred burjo vam lahko omogoči zaliv Draga na S delu Oliba. Čudovit zaliv s turkiznim morjem in peščenim dnom. Sidra se na globini od 2 do 5 metrov. Sidro na peščenem dnu dobro drži. Zaliv je odprt za veter iz SZ smeri. Če pričakujete, da se bo veter iz te smeri okrepil, je pametneje mesto priveza spremeniti.
Dobra alternativa vsem tem zalivom je lahko pristanišče Olib. Nahaja se na Z strani otoka. Prostora je za 17 čolnov. Privezovanje na muring in na bok. Kraj ima trgovino in nekaj restavracij ter lokalov. Omogoča dobro zavetje pred vsemi vetrovi razen SZ.
2. dan (nedelja) Olib–Rava, 25 NM
Po jutranjem kopanju odplujte proti jugu. Naš naslednji cilj naj bo otok Rava – otoček v neposredni bližini Dugega otoka, ki v svojih zalivih ponuja številne možnosti za privez. Celoten otok ima skupno 15 zalivov, kar je glede na njegovo velikost res veliko. Priporočamo tiste zalive, ki so bližje Dugemu otoku.
Plovba:
Da bi prispeli do Rave, moramo pluti ob drugih otokih, saj je to območje znano po številnih manjših in večjih otokih, razdalje med njimi pa so tako majhne, da ste lahko vsako uro na drugem otoku ali v drugem zalivu. Naj nas pot zapelje do prehoda Zapuntel. Prehod Zapuntel je kanal, ki poteka med otokoma Ist in Molat. Globine v prehodu je dovolj, le v najožjem delu je potrebna nekoliko večja previdnost, saj sta Ist in Molat v tem delu oddaljena samo 50 metrov. V prehodu je mogoče najti privez z leve in desne strani in se tudi dobro zavarovati pred burjo, ki v samem prehodu močno piha. Plovbo nadaljujemo po Z strani otoka Molat, kjer za rtom Bonaster vstopimo v arhipelag, ki ga na JZ strani zapira Dugi otok.
Čas je za kopanje, zato na Dugem otoku ali Zverincu poiščite lep zaliv samo zase. Priporočamo majhno laguno, ki jo sestavljajo otočki Planatak Veli, Planatak Mali in Dugi Otok. Po kopanju imate še približno uro do otoka Rava, kjer lahko izberete zaliv po svojih željah.
Privez:
V zalivu Lokvina so zasidrane boje. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi razen JV.
V zalivu Marinica se lahko privežete na betonskem pomolu, malo naprej od trajektnega pristanišča. Globina ob pomolu znaša 3 m. Sidranje v zalivu ni dovoljeno. Kraj se imenuje tudi Vela Rava. Restavracija, trgovina. Če se JV veter okrepi, je treba zapustiti zaliv in odpluti v sosednji zaliv Paladinica, kjer so zasidrane boje.
Nekoliko južneje je zaliv Grbavac, kjer se nahaja restavracija. Privez je možen na betonskem pomolu z muringi, v zalivu pa so zasidrane tudi boje. Privezi so v lasti restavracije. Navada in tudi pravilo je, da greš v primeru uporabe priveza restavracije v restavracijo tudi na večerjo.
3. Dan (ponedeljek) Rava–Kornati, 20 NM
Našo plovbo nadaljujemo v JV smeri proti narodnemu parku Kornati. Uradna plovna vhoda v narodni park Kornati sta Vrata od Opata ter prehod Velika oziroma Mala Proversa. Kornati se raztezajo v dolžini približno 20 nm od Dugega otoka na SZ do otoka Žirje na JV ter v širini približno 8 nm od otokov Pašman, Vrgada in Murter proti S in SV. V narodnem parku veljajo nekoliko drugačna pravila, ki jih treba upoštevati.
Najprej par besed o vstopnicah. Vsak obiskovalec narodnega parka mora imeti vstopnico. Vstopnice lahko kupite v NP Kornati ali spletni trgovini. Uporabne informacije najdete na
http://www.np-kornati.hr/index.php?lang=hr
Predlagamo, da pred plovbo preučite pravila v narodnem parku, da bo vaše bivanje čim prijetnejše.
PRIVEZ:
Priporočamo vam več krajev v narodnem parku, kjer lahko prenočite. Vas Vrulje, največji kraj na otoku Kornat. Privežete se lahko pred več restavracijami, ki imajo svoje priveze. Dostopne so tudi zasidrane boje narodnega parka. Zaliv je dobro zaščiten pred JV in SV vetrovi, odprt je za SZ in Z vetrove, ki pa prav tako ne povzročajo težav, če se ne okrepijo.
Naslednje mesto, primerno za prenočitev, je ACI marina Piškera. Nahaja se na S strani otoka Panitula Vela poleg otoka Piškera.
Pred vhodom v marino se nahajajo otoček Panitula Mala in skale Škanji. Če priplujemo z Z ali J strani, lahko plujemo med skalami Škanji in jugom rta Panitula Vela, kjer je globina na sredini prehoda 7 m. Dostop do marine s SZ strani skozi prehod med Panitulo Velo in Piškero NI MOGOČ. Prehod s S strani najbolje pokaže otoček Veseljuh, za katerim se nahaja kanal Lavsa-Piškera. Po prehodu skozi kanal vidite marino na desni strani.
Ob obali otoka Piškera je plitvina, ki je označena z bojami, zato vplujte previdno. Čeprav je marina zaščitena pred burjo, slednja vseeno otežuje vplutje in izplutje iz marine.
Če se SV in JV veter okrepita, ustvarjata valove v marini.
Dobra novica je, da vam v primeru priveza v marini ni treba kupiti vstopnice za NP Kornati. Cena vstopnice je vključena v ceno dnevnega priveza v marini.
Marina ima restavracijo in trgovino z živili.
Sama marina je na samem, na vrhu otočka pa se ponujata čudovit razgled in fantastičen sončni zahod.
Plovba:
Pri plovbi od otoka Rava proti Kornatom nas pot vodi ob S obali Dugega otoka, kjer se nahaja kraj Luka. Več hiš in nekaj privezov. Bodite pozorni na številne plitvine in skale, ki jih je na tej strani Dugega otoka veliko. V kraju Tri Luke se nahaja bencinska črpalka, ob pomolu je dovolj globine. Ne zamudite obiska Sali, največjega kraja na Dugem Otoku. Pristanišče se prenavlja, zato morda vsi privezi ne bodo na voljo. 4 NM za pristaniščem Sali prispemo do konca Dugega otoka (dolg je 43 km). Tu po načrtu plovbe vstopimo v arhipelag narodnega parka Kornati, in sicer skozi prehod Mala Proversa. Globina znaša okoli 5 m, sam prehod pa je označen z zelenimi in rdečimi bojami, med katerimi je treba pluti. Za prehodom se na naši levi začnejo Kornati, na naši desni pa se nahaja še en naravni park, zaliv Telaščica, največji in najbolj zaščiten zaliv na Dugem otoku. Pristanišče Telašćica se razteza 8 km znotraj otoka, največja širina znaša 1,5 km, v njem in okoli njega pa se nahaja tudi šest manjših otočkov.
V nizu njegovih krakov, večjih ali manjših zalivov, je glede na vetrove vedno mogoče najti dober privez. Skoraj povsod po krakih zaliva so zasidrane boje. Na severni strani Telašćice, ki je povsem zavetrna od burje, je najbolj priljubljen zaliv Ćuška Duboka. Morje se je tukaj skoraj kilometer povleklo v otok med strme, gole stene. Na dnu zaliva je morje globoko le 3 m, paziti pa je treba tudi na skale. Večina plovil se zadržuje v zalivu Mir. Ker je Telašćica naravni park, je za bivanje v zalivu potrebna vstopnica.
Ko plujete skozi narodni park Kornati, to počnite previdno in pozorno, saj se arhipelag poleg svoje lepote ponaša tudi s številnimi skalami in plitvinami. Imejte svoj pomorski zemljevid vedno v kabini.
4. dan (torek) Kornati–zaliv Soline (otok Pašman), 15 NM
Po jutranjem kopanju v enem od zalivov odplujte proti otoku Vela Smokvica in zapustite Kornate skozi Opatska Vrata. Zajadrajte proti severu in otoku Pašmanu, vendar najprej vsekakor obplujte otok Žut. Številni zalivi vabijo na kopanje, tu pa je tudi največje pristanišče Žut, kjer se nahaja istoimenska ACI marina Žut. Poleg marine je v zalivu tudi več restavracij z lastnimi privezi. Lahko se tudi zasidrate in povzpnete na vrh Tvrdomešnjaka, hriba nad ACI marino, s katerega se ponuja čudovit razgled.
Seveda lahko kot varno sidrišče za prenočitev priporočimo tudi otok Žut. Za plovbo, bivanje, sidranje in kopanje je severovzhodna stran primernejša od strani, ki gleda proti Kornatu.
Po počitku na otoku Žut bomo odpluli proti zalivu Soline na otoku Pašman.
Zaliv Soline je eden najlepših in največjih zalivov na otoku Pašman, ki se nahaja v bližini priljubljenega zaliva Sv. Ante. Dovoljeno je sidranje, v zalivu pa so postavljene tudi privezne boje.
V JV kraku zaliva je na voljo zavetje pred vetrovi iz I. in II. kvadranta. SZ povzroča bibavico. SZ krak zaliva je zavarovan pred SZ valovi. Lahko rečemo, da je zaliv Soline dobro zavetje za vse vetrove.
V zalivu sta tudi dve restavraciji.
5. dan (sreda) Soline–Molat, 28 NM
Zjutraj se začne naš povratek v matično marino. Pluli bomo proti otoku Molat in majhnemu otočku v Brguljskem zalivu.
Na naši poti bomo pluli ob otoku Iž. Na južnem delu otoka, v zalivu Vodenjak, ki ga zapira otok Školjić, si lahko privoščimo odmor za kosilo in kopanje. Lahko sidramo ali pa se začasno privežemo na bojo, pri čemer je privez do 2 ur brezplačen.
Prečkali bomo SV stran Iža, kjer se poleg številnih zalivov nahaja tudi glavno mesto otoka Veli Iž, kjer se lahko za kratek čas privežemo zaradi nakupa živil. V Velem Ižu je tudi manjša marina.
Ko zapustimo obalo Iža, imamo do Brgulskega zaliva oziroma otoka Molat še približno 12 NM.
PRIVEZ:
Sidranje pred zalivoma Lučina in Podgarba na peščenem dnu, ki dobro drži sidro. V prehodu med otočkom Brguljski in obalo otoka Molat je urejeno sidrišče z zasidranimi bojami. V zalivu Luka se lahko zasidrate tudi na peščenem dnu.
Privez je možen tudi v vasici Brgulje na betonskem pomolu, kjer so nameščeni muringi.
V sami vasi je več barov in restavracij. Ves Brguljski zaliv je izpostavljen JV vetru. Omogoča dobro zavetje pred vsemi drugimi vetrovi. Dobro zavetje pred burjo je mogoče za otočkom, nasproti vasi Brgulje.
6. dan (četrtek) Molat–zaliv Sakarun (Dugi otok), 12 NM
Naše jadranje se počasi približuje koncu in pomembno je, da čim več časa namenimo plavanju, jadranju in raziskovanju.
Naš naslednji zaliv je zaliv Sakarun.
Preden pa se odpravite tja, se ustavite v Božavi in se privežite na zunanjem pomolu ali pa vstopite v mestno pristanišče, kjer so postavljeni muringi. Izkoristite čas za kavo in sprehod po idilični dalmatinski vasici.
Notranji del pristanišča za valolomom je odlično zavetje pred vsemi vetrovi, le ko se jugo okrepi, lahko v notranjosti pristanišča začutite bibavico.
Po Božavi se držite obale Dugega otoka in odplujte do skrajnega SZ dela, kjer se pred otočkoma Vela in Mala Lagna nahaja razbitina potopljene ladje, katere jambor štrli iz morja. Lahko se zasidrate na globini 3 m in odplavate do potopljene barke ter se do nje potopite.
Na poti do Sakaruna boste pluli v bližini svetilnika Veli Rat, ki deluje res impozantno. Od svetilnika ste manj kot uro oddaljeni od zaliva Sakarun.
V zalivu so postavljene privezne boje. Lahko se tudi zasidrate, vendar boste potem daleč od obale. Morje je turkizno, do obale lahko odplavate ali uporabite čoln z ladje. V morju je pesek, na obali pa droben prod.
V zalivu sta majhna restavracija in bar. Čez dan je na plaži veliko ljudi, saj se ta nahaja blizu Velega Rata. Lahko pa v miru in tišini uživate ponoči. Obisk zaliva vam vsekakor priporočamo.
Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi razen JV.
7. dan (petek) Sakarun–Silba, 18 NM
Naj bo naš zadnji večer pred vrnitvijo v matično pristanišče čarobna Silba. Doživetje bo popolno po sprehodu po celem otoku in večerji v taverni.
Izplujte zjutraj po kopanju v turkiznem morju in nato usmerite ladjo skozi prehod med otokoma Škrda in Ist. Časa imate dovolj, zato odplujte še do Oliba, severnega zaliva Slatinica ali zaliva Sv. Nikola na JV strani otoka.
Olib ima nekaj lepih peščenih plaž, zato bi bilo škoda, da ne bi obiskali katere od njih, če ste že tukaj. Sedaj zaplujte proti SZ in obplujte Olib s Z strani, nato pa se usmerite v majhno pristanišče na Silbi.
Privez:
Poskusite najti mesto za privez na severni strani otoka, v majhnem pristanišču. Petek je in večina čarterskih ladij se nahaja blizu svojih pristanišč ali pa so se že vrnile, zato obstaja velika verjetnost, da boste našli kakšen prost privez. Če je napovedana močna burja, se nikakor ne privežite na S strani otoka, ampak poiščite zavetje v zalivu Sv. Ante, kjer so zasidrane boje. Mesto Silba je od zaliva oddaljeno približno 30 minut hoje.
8. dan, Silba–ACI marina Šimuni, 12 NM
Do ACI marine Šimuni vas ločita le 2 uri plovbe. Pričakujemo vas okoli 10. ure. Dobrodošli!
