Tramontana je hladen, suh veter, ki se spušča s planin severnega Sredozemlja in jadranskega obalnega območja. Na Jadranu piha kot burja, vendar bolj s severnega dela, medtem ko se na območju otoka Pag obrne nekoliko tudi proti severozahodu, in nikoli ne doseže jakosti burje. Spremlja ga jasno vreme. Dlje od obale je močnejši in ustvarja velike valove.
Bura – SV veter. Burja je značilen veter hladnega obdobja. Piha iz severovzhodnega kvadranta, pretežno v severovzhodni smeri, s planin obalnega pasu in s seboj prinaša hladen, suh zrak, zato je zelo neprijetna in spominja na ledeni veter. Piha v izjemno močnih sunkih, ki jih imenujemo »refuli«. Poznamo dve vrsti burje: jasno ali anticiklonsko burjo, znano po viharnih in celo orkanskih (nad 118 km/h) sunkih vetra, ki nastane ob suhem in jasnem vremenu pri visokem pritisku, in temno, mračno ali ciklonsko burjo, ki je dovolj močna, da doseže italijansko obalo, in jo spremlja oblačno in deževno (celo snežno) vreme. Od jugozahoda se dviga nizka oblačnost enakomerne barve, pritisk pa pada. Burja se zelo strmo spušča v morje, ki se kadi, saj veter razprši kapljice z valov. V kanalih je burja nevarna za manjše ladje in čolne, saj se lahko včasih pojavi nenadoma, skoraj brez opozorila, in takoj zapiha z orkansko močjo. Burja piha vzdolž celotne obale, še posebej močna je v zimskem času. Piha tudi v poletnih mesecih, vendar takrat ni tako močna in traja krajši čas.
Jugo – JV veter. Jugo je eden od vetrov na Jadranu, ki piha vse leto, in sicer iz jugovzhodne smeri. Jugo se običajno pojavi ob deževnem in oblačnem vremenu, lahko pa tudi ob jasnem. Poznamo dve vrsti juga, ki se razlikujeta tako po izvoru kot tudi po vremenskih značilnostih. Jugo v jasnem vremenu imenujemo anticiklonski, jugo v vlažnem vremenu pa ciklonski. Ciklonski jugo je topel in vlažen veter. Piha iz VJV in JJV smeri. Lahko ima moč viharja ali celo orkana. Ustvari visoke morske valove. Nebo je prekrito z gostimi in zelo nizkimi oblaki, pogosto pa prinese tudi močan dež. V takšnih dneh so naši Dalmatinci slabe volje. Poleti jugo običajno ne traja dlje kot tri dni, pozimi pa se lahko zadrži tudi do deset dni, včasih z manjšimi prekinitvami tudi do tri tedne. Jugo na Jadranu kljub svoji moči in dolgotrajnosti ni tako nevaren kot burja. Jugo se ne pojavi nenadoma kot burja in piha brez sunkov, zato se lahko jadralci v takšnem primeru pravočasno zatečejo v pristanišča.
Maestral – SZ veter. Maestral je značilen veter poletja na Jadranu. Piha pretežno iz zahodne ali severozahodne smeri. Na nekaterih območjih, odvisno od konfiguracije in lege otokov in kanalov, piha iz smeri zahod–severozahod. Gre za veter, ki se pojavi ob lepem vremenu, ko je nebo jasno in temperatura prijetna. Poletni maestral lepega vremena piha redno vsak dan. Pihati začne med 8. in 9. uro zjutraj, najmočnejši je okoli 14. ure, ustavi pa se okoli 18. ure ali najpozneje ob sončnem zahodu. Običajno piha zmerno, od 3 do 5 beaufortov, zato je popoln veter za jadranje.
Nevere in neverini – Na Jadranu se poleg krajevnih vetrov pojavljajo tudi krajevne in kratkotrajne vremenske nevihte manjšega obsega – »nevere« ali »neverini«. Pojavljajo se v vseh letnih časih, pogosteje pa v poletnem delu leta. Za »nevere« so značilni močni in nevarni sunki vetra (od 15 do 40 kt), običajno pa močan dež, bliskanje in grmenje ter padec temperature. Pogosteje se pojavijo iz zahodne in severozahodne smeri.
